19.januar – svetovni dan edinosti Cerkve

Beseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov. Izhaja iz grške besede kyriakon,
ki pomeni “pripadajoči Gospodu”, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede kyrikon, ki pomeni
“Gospodova hiša”. Oseba postane član Cerkve s posebnim obredom – krstom. Že od prvih začetkov so bile
posamezne krajevne Cerkve med seboj povezane tako z duhovnimi vezmi, kot v zadevah nauka in ureditve.
Med njimi je prihajalo tudi do trenj, ki so se sčasoma zaostrovala predvsem zaradi kulturne različnosti
posameznih krajevnih Cerkva.
V 11. stoletju je prišlo do prvega velikega razkola med vzhodnimi (pravoslavnimi) ter zahodno
(Rimskokatoliško) Cerkvijo. Drugi večji razkol se je zgodil znotraj Rimskokatoliške Cerkve v 16. stoletju,
ko je nemški reformator Martin Luther v svoji zahtevi po prenovi Cerkve zavrgel pomemben del katoliškega
nauka in ureditve. Tako je nastala krščanska skupnost, ki se je od takrat delila še naprej.
Danes predstavlja veliko družino evangeličanskih oziroma protestantskih cerkvenih skupnosti.
Splošno sprejeto je spoznanje, da je do razkolov prihajalo po krivdi ljudi na obeh straneh.