Naselja v občini Makole - Turistično Društvo Štatenberg

Občina Makole se razprostira v štirih katastrskih občinah (k.o.): Štatenberg – 772, Pečke – 773, Stopno – 774, Dežno – 775. Tukaj živi skupaj 2.038 prebivalcev * v 13 naselij ( 1 trg in 12 vasi):

Dežno pri Makolah

(85 prebivalcev)*

Nad Varošem se razprostira razloženo naselje Dežno pri Makolah. Nahaja se na zahodnem gozdnatem delu Haloz. Prevladujejo mešani gozdovi, med njimi pa so lepo urejeni vinogradi. Tukaj je tudi Galerija Dvoršak, ki je na poti 10,5 km dolge Forma vive Makole. Popotniki lahko občudujejo skulpture, ki so jih ustvarili umetniki v zadnjih 18 letih. Od tukaj je čudovit razgled po Dravinjski dolini, po širnih gozdovih do Boča in Donačke gore. Naselje sestavljajo zaselki: Spodnje in Zgornje Dežno, Lemovec, Vrhole, Jankovec, Dugec in Pleš.

Jelovec pri Makolah

(191 prebivalcev)*

Razloženo naselje, južno od Makol, na skrajnem zahodu gozdnatih Haloz. Razprostira se v dolini Jelovškega potoka, ob sotočju potoka Šega in bližnjih slemenih. Naselje sestavljajo zaselki Brveno, Plate, Korunšek, Slatnek in večji del Šege, kjer je do leta 1963 obratoval rudnik rjavega premoga. Vhod v rudnik je obnovilo TD Makole. V bližini je vhod v 470 m dolgo kraško jamo Belojačo. Bližnji gozdovi skrivajo veliko gozdnih sadežev, primerni so za različne sprehode v naravo. Za turiste je posebej zanimiva obnovljena, več kot 200 let stara, Kavklerjeva klet.

Ložnica

(136 prebivalcev)*

Leži na levi strani potoka Ložnica, ob koncu Savin-skega gričevja in ob lokalni cesti Slov. Bistrica—Ložnica —Pečke. Večinoma je ravninski del, namenjen za poljedeljstvo in živinorejo. Naselje ima dva gručasta zaselka, Zgornjo in Spodnjo Ložnico. Na „gmajni“ je urejeno igrišče za nogomet, odbojko, košarko, balinišče in igrala za otroke. Tukaj Etnološko društvo Ložnica organizira razne prireditve. Skozi Ložnico peljejo številne pohodne in kolesarske poti.

Makole

(221 prebivalcev)*

Gručasto naselje na zahodnem robu Haloz, na desnem bregu reke Dravinje. Skozi teče Jelovški potok. Kraj je prvič omenjen leta 1375, leta 1493 pa dobi trške pravice. V centru se nahajajo: osnovna šola, knjižnica, trgovina, cerkev, bar in gostilna, vinska klet, zdravstvena in zobna ambulanta, lekarna, sedež Občine, makolski „lodn“ s fontano vina, pošta in turistično informativni center, kulturni in gasilski dom. Na trgu se večkrat organizirajo prireditve, sejmi, sprejemi in drugo. Nad trgom stoji cerkev sv. Lenarta, od koder je lep razgled po Dravinjski dolini. Tukaj je tudi izhodišče za številne pohodne in kolesarske poti.

Mostečno

(202 prebivalcev)*

Skoraj povsem gručasto naselje na levi strani potoka Ložnica, ob lokalni cesti Slov. Bistrica—Ložnica—Pečke. Obdajajo ga naselja Ložnica (na zahodu), Savinsko in Pečke (na vzhodu) ter Štatenberg (na jugu). Obsega zaselke Jezerce, Ravno in Gaj. V potoku Ložnica, kjer je tudi ribolovno območje, se poleti kopajo domačini. V kraju je bar in vaška kapelica, skozi pa peljejo številne pohodne in kolesarske poti. Le 3 km od tu leži umetno Sestrško jezero, ki privablja številne pohodnike. Ravninski del Mostečnega je namenjen poljedeljstvu.

Pečke

(279 prebivalcev)*

Leži na obeh bregovih potoka Ložnice. Skozi naselje pelje regionalna cesta Poljčane—Makole—Majšperk, z leve strani se na lepo urejenem krožišču priključi lokalna cesta Slov. Bistrica—Ložnica—Pečke. Ima tri zaselke: Spodnje in Zgornje Pečke ter Srece. V Sagadinovi domačiji na Srecah je urejen manjši muzej. V Pečkah je rojstni kraj štirikratnega svetovnega prvaka v motokrosu, Tima Gajserja. Ob glavni cesti je bar s kolesarsko točko. Ravninski del je namenjen poljedeljstvu.

Savinsko

(107 prebivalcev)*

Je razloženo naselje na slemenu Savinsko, zahodno od Majšperka. Skozi njega pelje lokalna cesta Mostečno—Ptujska Gora, ki je tudi kolesarska in pohodniška pot do bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Le 6 km dalje ležijo na nekdanjih glinokopih Pragerski ribniki, raj za številne ribiče. Iz Savinskega je lep razgled na Dravinjsko dolino, okoliški gozdovi so polni gozdnih sadežev in zato primerni za sprehode v naravo.

Stari Grad

(223 prebivalcev)*

Široko razpotegnjeno naselje v zahodnem delu gozdnatih Haloz leži pod povirjem Jelovškega potoka. Obsega strme soteske pod vrhovi Plešivca (821 m), Stavskim vrhom (777 m), Šuštarico (653 m) in vzhodnim delom Boča (979 m). Na vzhodnem obronku je gotska cerkev sv. Ane, nasproti nje pa je grič Stari Grad (487 m), kjer so razvaline nekdanjega gradu Štatenberg (1241). V bližini teče potok Klasnica, ki je izdolbel zanimivo sotesko z rovi, na njem je tudi slap. V Starem Gradu so zaselki: Rove, Štokarija, Babna Loka, Reka, Variša vas, Motanje, Lečno in del Šege. Tukaj se nahajata dve ekološki kmetiji.

Stopno

(84 prebivalcev)*

Naselje leži na skrajnem vzhodu občine. Je razpotegnjeno gručasto in odmaknjeno od reke Dravinje zaradi večkratnih poplav. Vaščani so sredi vasi uredili športno igrišče. Ob regionalni cesti Poljčane—Makole—Majšperk pa stoji še stari kozolec in vaška kapelica. Turisti, predvsem kolesarji, se večkrat ustavijo ob lepo urejenem parku na koncu vasi, kjer lahko občudujejo številne cvetoče rastline, drevesa ter ribnik in čebelnjak. V dolini so predvsem travniki, njive so odmaknjene v vznožje zad-njega dela slemena Savinsko.

Stranske Makole

(124 prebivalcev)*

So naselje na levem bregu reke Dravinje sredi Dravinjskih goric, zahodno od dvorca Štatenberg. Na zahodnem in severnem delu je obkroženo s sosednjo vasjo Štatenberg. Je razloženo naselje z gručastim jedrom na levi strani regionalne ceste Poljčane—Makole—Majšperk. Okoliški gozdovi so primerni za sprehode v naravo in nabiranje gozdnih sadežev. V naselju je zasebno balinišče in ribnik. Ob reki Dravinji so številni travniki in njive, ki jih obdelujejo okoliški kmetje. Ob večjih nalivih jih pogosto poplavlja narastla reka.

Strug

(64 prebivalcev)*

Je obcestna vas ob regionalni cesti Poljčane—Makole—Majšperk. V njej je tudi hostel, ki je bil zgrajen leta 2013 na temeljih nekdanjega skednja. V njem je 9 sob s 24 posteljami. Kot dodatno ponubo imajo izposojo koles. Prirejajo poletne šole, delavnice in razna srečanja. Od tukaj je odlično izhodišče za pohodne in kolesarske poti do bližnje Ptujske Gore, Donačke gore in Dravinjske doline.

Štatenberg

(223 prebivalcev)*

Je razloženo naselje med levim bregom reke Dravinje in desnim bregom potoka Ložnice. Na severovzhodnem delu sta zaselka Jastrnike in Kamenke. V naselju so: podjetje Iskra Releji, dvorec, lovski dom, avtomehanična delavnica, kmečki turizem. Na vzhodni strani stoji baročni dvorec Štatenberg, ki so ga okrog leta 1690 zgradili grofje Attemsi. Danes je njegov lastnik podjetje Impol iz Slovenske Bistrice. Ostale zanimivosti za turiste: račišče (mrtev rokav reke Dravinje), štatenberški ribniki, Bernadekova bajta, Mišakova domačija, Zebekova domačija ter skulpture Forma viva Makole.

Varoš

(99 prebivalcev)*

Leži na desnem bregu reke Dravinje, nasproti izlitja potoka Ložnice. Naselje je gručasto, delno pa raz-tegnjeno po bližnjem slemenu. Tam sta tudi dva zaselka, Hromce in Halično. Skozi vas poteka kolesarska pot ter pohodna pot sv. Jakoba, ki vas vodi ob desnem bregu reke Dravinje. Po leseni brvi, ki so jo postavili vaščani, pa pridete do baročnega dvorca Štatenberg. Kmetje se tukaj bavijo predvsem z živinorejo in poljedeljstvom. Okoliški gozdovi so bogati z gozdnimi sadeži, ki priva-bljajo številne ljubitelje narave.

Od tega leži 5 naselij (Makole, Jelovec pri Makolah, Stari Grad, Dežno in Varoš) v Halozah (na desnem bregu reke Dravinje), ostalih 8 (Stranske Makole, Štatenberg, Pečke, Mostečno, Ložnica, Savinsko, Strug in Stopno) pa v Dravinjskih goricah (na levem bregu reke Dravinje). Središče občine je trg Makole. *Podatki so na dan 1.1.2023. Naselja v sloveniji 1. januarja 2022 je bilo v Sloveniji 6.036 naselij, od tega jih je bilo 54 brez prebivalcev. Največ slednjih je bilo v občini Kočevje (17). Leta 2021 je v tej občini brez prebivalcev ostalo naselje Trnovec: 1. januarja 2021 je imelo enega prebivalca, leto pozneje pa nobenega. Piran ostaja najgosteje naseljeno mestno naselje, veliko naselij je majhnih Najgosteje naseljeno mestno naselje v Sloveniji je bil Piran v istoimenski občini, kjer je na enem kvadratnem kilometru površine živelo povprečno skoraj 5.500 prebivalcev. Če bi hoteli tako na gosto naseliti celotno Slovenijo, bi potrebovali več kot 110 milijonov prebivalcev. Najredkeje naseljeno naselje v Sloveniji, če izvzamemo naselja brez prebivalcev, so bile Podstenice v občini Dolenjske Toplice, kjer je na kvadratnem kilometru živelo povprečno manj kot 0,08 prebivalca (ali eden na več kot 12 km²). Če bi bila vsa država poseljena tako redko, bi v njej živelo le nekaj več kot 1.600 prebivalcev. Četrtina vseh naselij je imela manj kot 50 prebivalcev, skupaj pa skoraj polovica manj kot 100. Največ prebivalcev je imela Ljubljana v istoimenski občini: v njej je živelo 284.000 ljudi, kar je enako skupnemu številu prebivalcev nekaj manj kot 4.000 najmanjših naselij s prebivalci.

V nekaj naseljih ni otrok ali starejšihV štirih naseljih, ki so imela po najmanj 30 prebivalcev, ni bilo otrok, tj. prebivalcev, starih manj kot 15 let. Največje med takimi naselji je bilo Završje v občini Trbovlje, ki je imelo 41 prebivalcev, od katerih nihče ni bil mlajši od 15 let. V dveh naseljih z najmanj 30 prebivalci ni bil nihče star 65 ali več let. To sta bila Gabrje pri Ilovi Gori v občini Grosuplje (39 prebivalcev) ter Sovinek v občini Semič (30 prebivalcev). V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o prebivalstvu Slovenije po naseljih smo dopolnili s podatki po stanju na 1. januar 2022.